Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, racunalnistvo in informatiko
E III VS el. - redni in izredni studij
asistent: Robert Meolic

Mikroprocesorski sistemi 2

V tekocem studijskem letu ne vodim vaj pri tem predmetu.

Projekti (2001/2002)

Projekt 1: Krmiljenje naprav z IR daljinskim upravljalnikom

Z mikroracunalnikom realizirajte sistem, ki bo z infrardecim daljinskim upravljalnikom omogocal vklapljanje in izklapljanje osmih naprav, ter pulzno-sirinsko krmiljenje dveh naprav s tranzistorji. Nadzor vkljucenosti posamezne naprave izvedite s svetlecimi diodami, nadzor naprav, ki jih krmilite fazno, pa z 12V zarnicama.

Projekt 2: Upravljanje semaforiziranega krizisca

Z mikroracunalnikom sestavite krmilnik kriziscnih semaforjev za krizisce dveh dvosmernih cest. Izhodi vezja naj bodo stirje avtomobilski semaforji (svetlece diode), vhodi pa stirje senzorji (tipke), ki pred kriziscem zaznavajo prihod avtomobila. Informacije o delovanju semaforja naj bo shranjena v tekstovni datoteki (vsa mozna stanja in pogoji za prehode med stanji). Delovanje semaforja naj se vklopi oz. izklopi preko tipkovnice. Na zaslonu naj se vodi popolna statistika o prometu skozi krizisce (stanje semaforjev, prihod avtomobilov, komulativni promet, ...).

Projekt 3: Alfanumericni semafor

Z mikroracunalnikom krmilite alfanumericni semafor, ki je sestavljen iz matrike svetlecih diod. Na njem naj bo mogoce prikazovati poljubni slovenski tekst iz alfanumericnih znakov ter grafiko. Pomikanje pri izpisovanju naj bo mozno od desne proti levi, od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor ter postopno prehajanje iz starega znaka v novi znak. Zeleni tekst, nacin pomika, hitrost in stevilo ponavljanj naj se prebere iz tekstovne datoteke.

Projekt 4: Krmiljenje koracnega motorja

Z mikroracunalnikom krmilite koracni motor. Podatki o delovanju koracnega motorja naj bodo zapisani v tekstovni datoteki in naj vsebujejo psevdoinstrukcije za nastavitev zacetnega polozaja, maksimalne hitrosti in pospeska, kakor tudi relativni premik rotorja v poljubno smer ter absolutni premik rotorja na poljubni kot v dolocenem casu. Za dolocitev zacetnega polozaja uporabite opticno zapornico.

Projekt 5: Veckanalni analogni osciloskop

Z mikroracunalnikom realizirajte 8-kanalni 8-bitni AD pretvornik. Uporabite ADC0809 prikljucen na razsiritvena vrata mikroracunalnika. Prozenje naj bo zunanje z nastavljivo zgodovino. Casovni potek naj bo mozno predstaviti na ekranu in tudi tiskati na tiskalnik.

Projekt 6: Galvansko loceno merjenje napetosti

Z mikroracunalnikom merite napetost v razponu od 0V do 10V na vsaj 0.5% natancno. Merilno vezje (VCO-napetostno krmiljen oscilator) naj bo od mikroracunalnika galvansko loceno z opticnimi spojniki. Na ekranu naj se sproti izpisuje trenutna, poprecna, najmanjsa in najvecja napetost ter graficno potek napetosti po casu.

Projekt 7: Merjenje napetosti z avtomatsko izbiro obmocja

Z mikroracunalnikom merite DC in AC napetost v obmocjih +-100 mV, +-1 V in +-10 V. Posamezna obmocja razdelite na se manjsa obmocja, tako da dosezete z 8-bitnim AD pretvornikom locljivost 0,1\%. Merilno podrocje naj si mikroracunalnik izbere sam, vendar naj bo dana moznost izbire tudi prek tipkovnice. Izmerjeno enosmerno in izmenicno napetost naj se predstavi na ekranu stevilcno in v obliki analognega palicnega prikazovalnika.

Projekt 8: Prikljucitev LCD prikazovalnika

Z mikroracunalnikom realizirajte sistem, ki bo na 2-vrsticnem in 24-stolpicnem LCD prikazovalniku omogocal prikazovanje znakov, ki prihajajo na serijska vrata A. Upostevajte vse ubezne sekvence, ki se uporabljajo za krmiljenje terminalov in tudi moznost prikazovanja nasih sumnikov.

Projekt 9: Sprejemnik in oddajnik Morsejeve kode

Z mikroracunalnikom realizirajte sistem za sprejemanje in oddajanje Morsejeve kode. Program naj omogoca sprejemanje Morsejevih znakov, njihov izpis na zaslonu v obliki besedila in oddajo besedila, ki ga vnesemo prek tipkovnice v Morsejevi kodi. Omogoca naj socasno oddajanje in sprejemanje. Upostevajte tudi interpunkcije in opozorila.

Projekt 10: Ura realnega casa

Z mikroracunalnikom realizirajte uro realnega casa. Cas naj se izpisuje digitalno na sedem-segmentnem zaslonu na pomozni plosci. Ura naj omogoca nastavitev casa in kaksne dodatne funkcije (dualni cas, stoparica, alarm itd.)

Projekt 11: Upravljalnik zapornice

Z mikroracunalnikom realizirajte upravljalnik zapornice. Konstruirajte algoritem, ki bo omogocal varen in zanesljiv dialog med oddajnikom in sprejemnikom. Prenos je varen, ce tretja oseba kljub prisluskovanju ne more nepooblasceno odpirati zapornice. Prenos je zanesljiv, ce se ob zahtevi za odpiranje zapornica vedno odpre. Za ponazoritev delovanja uporabite dva med seboj povezana KatCe-ja in koracni motorcek na pomozni plosci.

Projekt 12: Preprost kalkulator

Z mikroracunalnikom realizirajte preprost kalkulator. Uporabite tipkovnico in sedem-segmentni zaslon, ki se nahajata na pomozni plosci. Realizirajte vse operacije, ki se nahajajo na tipkovnici: +, -, x, /, %, C, CE. Kalkulator naj racuna z realnimi stevili na 8 mest natancno.


Zadnjic spremenjeno: 28. 3. 2002
Pripombe, vprasanja: meolic@uni-mb.si